obtŕgati -am stil. -tŕžem dov. (ŕ ȓ) 

  1. 1. s trganjem odstraniti plodove z rastline: obtrgati fižol, koruzo // s trganjem odstraniti nepotrebne dele, stare liste: obtrgati liste
  2. 2. s trganjem načeti, poškodovati: obtrgati papir



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek