obvozíti -vózim dov. (ī ọ́)publ. vozeč priti mimo, okrog česa:skupino, ki je stala na cesti, je voznik spretno obvozil; tovornjak je nasproti vozeči avtomobil srečno obvozil
obvóžen -a -o
1. deležnik od obvoziti:obvoženo naselje
2. z voženjem izrabljen, poškodovan:njegov avtomobil je že precej obvožen
Dostopnost