1. čutiti, izražati obžalovanje:obžalovati dejanje, krivdo, žalitev / ekspr. ta svoj korak bo še bridko obžaloval
2. čutiti, izražati čustveno prizadetost, žalost zaradi česa:zelo je obžaloval njeno izgubo; dolgo so obžalovali očetovo smrt; ekspr. iz dna srca obžalovati / ekspr. vsi so ga obžalovali zaradi nesreče, ki ga je zadela pomilovali, sočustvovali z njim
3. knjiž., v medmetni rabi izraža vljudnost pri odgovoru:obžalujem, ne morem ti pomagati; ali smem prisesti? Obžalujem, je rezervirano
4. star. tožiti, tarnati:večkrat je obžaloval, da ga otroci ne ubogajo / vsi obžalujejo njegovo dejanje se jezijo, izražajo nezadovoljstvo ● star. niso obžalovali nobenih žrtev za lepšo prihodnost ni jim bilo žal
obžalováje stil. obžalujé:obžalovaje je povedal žalostno vest
obžalujóč -a -e:obžalujoč, da se nista sporazumela, je odšel; obžalujoč pogled
Dostopnost