obžaríti -ím tudi obžáriti -im dov., obžáril (ī í; ā ȃ) obdati z močno svetlobo: pokrajino je obžaril sončni sij; zarja je obžarila vrhove gor // ekspr. osvetliti, obsvetliti: luč je obžarila obraze
● 
ekspr. nasmeh ji je obžaril obraz naredil bolj veselega, lepšega

obžárjen -a -o in obžarjèn -êna -o: obžarjen obraz; od sonca obžarjene hiše



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek