očetováti -újem nedov. (á ȗknjiž., ekspr. 

  1. 1. biti oče, skrbeti kot oče: zavedal se je, da je hčeri slabo očetoval
  2. 2. biti idejni utemeljitelj, pobudnik: videti je bilo, kot bi bil on očetoval tej vstaji / pripada tistemu literarnemu rodu, ki mu je očetoval Cankar



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek