očiglèd m neskl. (ȅ) zastar., v predložni rabi, navadno v zvezi v očigled zaradi, spričo

  1. a) z rodilnikom: v očigled pičlih dohodkov si ni mogel privoščiti počitnic
  2. b) z dajalnikom: v očigled temu je odlašal z diplomo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek