očít -a -o prid. (ȋ ī) star. očiten: to je očit dokaz njegove površnosti / njegovi poslovni uspehi so bili tako očiti, da je imel veliko nevoščljivcev / takih očitih zlorab ni bilo dosti velikih, hudih // v povedni rabi jasen, razumljiv: zdaj mu je bilo vse očito
● preg. nič ni tako skrito, da bi ne bilo očito da se ne bi razvedelo, razkrilo
očíto prisl.: bila je očito najmlajša izmed vseh
● zastar. o tem sta se očito pogovarjala odkrito, naravnost; zastar. poroka naj se očito razglasi javno