1. razumljiv, pojmljiv brez dodatnih podatkov:to je očiten dokaz, da smo imeli prav; očiten primer medsebojne nesloge; to je več kot očitno
2. lahko ugotovljiv, zaznaven:očitna laž; podobnost med njima je očitna; te stvari so še bolj očitne v drugi knjigi // ekspr. zelo velik, hud:storil ji je očitno krivico; gre za očitno pomoto; nova zamisel je bila v očitnem nasprotju s tedanjimi razmerami
3. zastar. javen:zasliševali so ga pred vsemi in na očitnem kraju / očitna dražba ● star. očitna grešnica vlačuga, prostitutka ♦ rel. očitna spoved molitev, s katero se grehi na splošno javno izpovejo in obžalujejo
očítno
1. prislov od očiten:očitno se ga izogiba; zaslišali so ga očitno pred ljudstvom / v povedni rabi očitno je, da to ni mogoče // izraža precejšnjo verjetnost, prepričanost:očitno sta tujca; očitno je zamudil avtobus
2. v primerniku izraža večjo mero glagolskega dejanja ali stanja; bolj:njegove pripombe to še očitneje poudarjajo; publ. to je vedno očitneje prihajalo do izraza