• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

odbégniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑) knjiž. 

  1. 1. hitro oditi, steči: položila je pismo na mizo in odbegnila iz hiše
  2. 2. ekspr. miniti: brezskrbni dnevi so prehitro odbegnili / prijetne sanje so kmalu odbegnile



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek