1. z udarcem, udarci odstranjevati:odbijati žebljem konice; steklenicam je odbijal vratove, namesto da bi jih odpiral; odbijati s kladivom / odbijati sodom čepe izbijati
2. z udarcem, sunkom ob kaj premikajočega se povzročati spremembo smeri:odbijati žogo z glavo, roko / lokomotiva odbija vagone; krogli sta se odbijali / skala odbija valove // fiz. spreminjati smer valovanja v prvi snovi ob vpadu na mejo druge snovi:odbijati svetlobo, zvok; zvok se odbija // fiz. delovati na drugo telo z odbojno silo:odbijati delce z enakim nabojem; enaka električna naboja se odbijata
3. s svojo aktivnostjo preprečevati uspeh nasprotne aktivnosti:odbijati napade; odbijati udarce / odbijati sovražnika / odbijači odbijajo sunke blažijo
4. vzbujati negativen, odklonilen odnos:tak način pouka učence odbija; njegov hladni nastop jo odbija
5. ekspr. odklanjati, ne sprejemati:njegova darila odbija / vsa vabila dosledno odbija / publ. odbijati misel na izpit izogibati se je
6. zmanjševati vsoto za določen znesek:odbijati davek od honorarjev; odbijati prispevke od osebnih dohodkov
7. bleščati se, svetiti se od nase padajoče svetlobe:jezerska gladina odbija svetlobo; kapljica odbija sončne žarke
8. navadno v zvezi z uraz zvočnim znakom naznanjati čas; biti:ura odbija dvanajst / nihalo odbija svoj tiktak
odbíjati se
1. zaradi udarca, sunka ob kaj spreminjati smer premikanja:dežne kaplje se odbijajo od tal; zrnca peska se odbijajo od blatnika; valovi se odbijajo od skal
2. svetiti se, kazati se na površini česa:svetloba lune se odbija na vodni gladini // ekspr. izrazito se odražati, kazati:obrisi tovarne se temno odbijajo v mraku; stolp se ostro odbija od neba ● klici so se odbijali od skal so odmevali
odbijajóč -a -e:odbijajoč udarce, so se umikali; njena odbijajoča hladnost ga je žalila; odbijajoče vzdušje; prisl.: odbijajoče nastopati, se vesti; sam.: v izrazu ima nekaj odbijajočega