• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

odbójnik -a m (ọ̑) 

  1. 1. navt. priprava za zaščito ladje, čolna pri zadevanju ob kaj: ladjo varujejo ob pristajanju debeli odbojniki
  2. 2. odbijač: odbojniki so zazveneli; pripeljal se je na odbojniku / avtomobilski odbojniki
  3. 3. avt., v zvezi svetlobni odbojnik priprava, ki odbija svetlobo, če jo osvetli žaromet: svetlobni odbojnik na cestišču; svetlobni odbojnik pri vozilu



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek