• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

odklamáti -ám dov. (á ȃ) ekspr. počasi, nerodno oditi: s povešeno glavo je odklamal iz hiše // oditi: le kam je spet odklamal



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek