• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

odkóčiti -im dov. (ọ̄ ọ̑) žarg., voj. odpeti: neslišno je odkočil puško

odkóčen -a -o: v žepu je tiščal odkočeno pištolo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek