1. s smiselnim osebkom v dajalniku izraža izboljšanje počutja pri slabosti, bolečinah:ko mu je odleglo, je vstal; na svežem zraku mu je odleglo; bolniku je po treh dneh odleglo // izraža občutenje velikega olajšanja zaradi prenehanja česa neprijetnega:odleglo mu je, ko so odšli / redko odleglo ji je od skrbi oddahnila se je
2. nav. 3. os., star. ponehati, popustiti:bolečine so mu odlegle / ko mu je odlegel kašelj, je začel govoriti
3. nar. prenehati nadlegovati:vnovič sem ga nadlegoval in nisem odlegel, dokler ni začel z novo zgodbo o medvedu (F. Finžgar)
4. dov. in nedov. opraviti določen delež dela:hči odleže za deklo; on odleže za dva; stroji veliko odležejo // zadostiti del potrebe po čem:sadje jim dosti odleže