1. izraziti priznanje za državljanske, vojaške zasluge:odlikovati organizacijo; odlikovati vojaka / odlikovati z redom dela
2. nedov., star. izkazovati naklonjenost, dajati prednost:všeč mu je bilo, da ga gospodar odlikuje pred vsemi / eno sestro so odlikovali, drugo pa prezirali
3. nedov., knjiž. biti, obstajati pri čem kot pozitivna lastnost, značilnost:njegove pesmi odlikuje velika izrazna moč; odlikuje ga velika skromnost je zelo skromen; odlikovala jo je spretnost v vezenju bila je spretna // odlikovali so jo lepi lasje imela je lepe lase
odlikováti se nedov.
1. knjiž. biti boljši, imeti večje uspehe kot drugi:odlikovati se med pevci / odlikovati se po lepoti, znanju // dov. pokazati veliko sposobnost, požrtvovalnost:odlikovati se pri tekmovanju, v boju / pri maturi se je najbolj odlikoval v matematiki
2. zastar. razlikovati se:v čem se prejšnja uprava odlikuje od nove / vzorec se ostro odlikuje od podlage odraža
odlikován -a -o:biti odlikovan za zasluge; biti odlikovan z medaljo za hrabrost
Dostopnost