odločítev -tve ž (ȋ) glagolnik od odločiti: stvar prepušča njeni odločitvi; odlašati z odločitvijo / publ. glede izhajanja revije še ni padla odločitev se še niso odločili; postavljeni so bili pred odločitev: upreti se ali umreti izbiro; ekspr. tudi zanjo je prišla ura odločitve tudi ona se je morala odločiti
 
jur. svoboda izbire in odločitve // kar se odloči, sklene: izpeljati, preklicati odločitev; vztrajati pri svoji odločitvi; sprejeti odločitve delavcev; grajati odločitev poveljnika za napad



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek