odmótati -am tudi odmotáti -ám dov. (ọ̄; á ȃ) 

  1. 1. narediti, da kaj preneha biti nepravilno prepleteno, zvito: odmotati mreže; odmotati štreno
     
    ekspr. odmotati problem, uganko rešiti, razrešiti
  2. 2. knjiž. odviti: odmotati nit z navitka; odmotati vrvico / odpela si je plašč in odmotala šal / odmotati škatlo; odmotati kruh iz papirja

odmótati se, tudi odmotáti se ekspr. počasi, nerodno oditi: otrok se je odmotal na dvorišče



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek