odmréti -mrèm tudi -mŕjem stil. -mrjèm dov., odmŕl (ẹ́ ȅ, ŕ, ȅ) 

  1. 1. priti v stanje, ko prenehajo življenjski procesi v delu organizma: celice odmrejo; korenine, listi odmrejo; odmrle so mu roke in noge
  2. 2. ekspr. prenehati obstajati: v teh rekah je življenje skoraj v celoti odmrlo / nekatere funkcije države so odmrle; marsikatero prijateljstvo odmre
     
    ekspr. odmreti svetu, za svet prenehati se zanimati za ljudi, dogajanje v svetu, življenju
  3. 3. zastar. umreti, pomreti: vsi domači so mu odmrli; oče mu je odmrl pred letom
    ♦ 
    polit. država odmre izgubi značilnosti politične sile nad družbo

odmŕl -a -o: odmrli deli rastlin; odžagati odmrle veje; noge je imel kakor odmrle
 
čeb. odmrla čebelja družina



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek