• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

odoléti -ím dov. (ẹ́ í) zastar., z dajalnikom upreti se, ubraniti se: skušal je odoleti njenim čarom; sugestivni moči njegove osebnosti ni mogel nihče odoleti



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek