• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

odpoklicljív -a -o prid. (ī í) ki se da, sme odpoklicati: odpoklicljivi organi oblasti; predstavnik je odpoklicljiv



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek