odpomôči -mórem dov., odpomógel odpomôgla (ó ọ́) knjiž., v nedoločniku, sedanjem času in deležniku na -l
1. pomagati:storila je vse, kar je mogla, da bi jim odpomogla; odpomoči komu iz nesreče / pozna zeli, ki odpomorejo pri tej bolezni
2. z dajalnikom odpraviti, odstraniti:odpomoči bedi, težavam; naglušnosti se da odpomoči z aparatom ●knjiž. temu se ne da odpomoči to se ne da rešiti, urediti
Dostopnost