odpóren-rna -o prid., odpórnejši (ọ́ ọ̄) 

  1. 1. ki ne zboli, se ne okuži hitro: otrok je zelo odporen; postati odporen proti infekciji
  2. 2. sposoben, usposobljen prenesti negativne okoliščine, vplive: odporen les; ti bacili so zelo odporni; steklo, odporno proti visoki temperaturi / gojiti sorte jabolk, odporne proti pozebi
    ● 
    zastar. nikoli ni bil odporen očetu se ni upiral



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek