1. (večkrat) delati, povzročati, da za koga preneha obstajati določeno (pravno) razmerje:odpovedovati stanovanja najemnikom // izjavljati, da osebek
a) ne priznava več veljavnosti česa:to podjetje rado odpoveduje pogodbe
b) česa naročenega ne želi več:naročniki odpovedujejo časopis
2. (večkrat) izjavljati, sporočati, da napovedanega, obljubljenega dejanja ne bo:gledališča drugo za drugim odpovedujejo predstave
3. z oslabljenim pomenom (večkrat) delati, da kdo ni več deležen česa pozitivnega od osebka:vojaki množično odpovedujejo pokorščino; privrženci mu odpovedujejo zvestobo mu niso več zvesti
4. nav. 3. os. prenehavati (zadovoljivo) opravljati svojo funkcijo:jetra, noge mu odpovedujejo / moči mu odpovedujejo / proti koncu študija je začel odpovedovati / stroj je že izrabljen in odpoveduje; zavore pogosto odpovedujejo
5. dov., v izjavah izraža prenehanje tega, kar določa samostalnik:z današnjim dnem odpovedujem sodelovanje / zaradi tega dogodka odpovedujemo sporazum / odpovedujem revijo
odpovedováti se
1. (večkrat) izjavljati, da osebek česa ne želi sprejeti, več imeti:delavci so se odpovedovali nagradam v korist ponesrečencev
2. zavestno delati
a) da osebek česa zaželenega ne dobi, nima več:odpovedovati se udobju / odpovedovati se nekdanjim načrtom
b) da se osebek zaželenega dejanja ne udeleži, ga ne opravlja:odpoveduje se potovanjem, športu / odpovedovati se cigaretam kajenju cigaret
3. izjavljati, da osebek ni več s čim v pozitivnem odnosu, zvezi:ljudje so se odpovedovali svojim idejam, zmotam
4. dov., v izjavah izraža, da osebek ni več v pozitivnem odnosu, zvezi s tem, kar določa samostalnik:podpisniki sporazuma se odpovedujemo jedrskemu oboroževanju / pisatelj je sporočil, da se odpoveduje temu svojemu delu
Dostopnost