2. nav. ekspr. delati, povzročati, da kdo odide:odpravljati vsiljivce / vratar je odpravljal obiskovalca, ta pa ni ubogal // delati, povzročati, da kdo odide, ne da bi dosegel, kar želi:odpravljati s praznimi besedami; vsak jo je odpravljal od hiše z izgovorom
3. s prislovnim določilom delati, kar je potrebno za odhod koga:mati je odpravljala otroke v šolo; ko je videl, da se odpravljamo, je tudi sam vstal / odpravljati se k počitku, spat / odpravljati se v pokoj / odpravljati hujše bolnike v bolnico
4. delati, kar je potrebno za odpošiljatev:pravkar odpravljam pismo / vsak dan odpravlja zelenjavo na trg; odpravljati tovor po železnici
5. poljud. povzročati izzvani splav:vedela je, da ta babica odpravlja
6. ekspr., navadno s prislovnim določilom obravnavati kaj tako, kot nakazuje določilo:naši kritiki so dozdaj odpravljali njegova dela zelo nakratko / odpravljali so ga z individualistom ● publ. ekipa je dozdaj prepričljivo odpravljala nasprotnike premagovala
odprávljati se navadno s prislovnim določilomiti (stran), odhajati:ko se je odpravljal, ga je spremila do ceste; skupine so se odpravljale na vse strani / ne odpravljajte se v ogrožene kraje
odpravljajóč -a -e:miličnik je stal pri vratih, odpravljajoč radovedneže; prvi borci so zapustili domove, odpravljajoč se na težko pot; ženske, odpravljajoče se v službo