• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

odprávnica -e ž (ȃ) 

  1. 1. v stari Avstriji uradnica, ki samostojno opravlja službo na pošti; ekspeditorica: čitalniške prireditve se je udeležila tudi odpravnica
  2. 2. adm. listina, ki navaja količino blaga, odposlanega kupcu; odpremnica: izpolniti odpravnico



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek