• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

odredíti2 -ím dov., tudi odrédi; odrédil; odrejèn (ī í) 

  1. 1. redko zrediti: odrediti prašiča
  2. 2. zastar. preživiti, prehraniti: trdo je moral delati, da je lahko odredil otroke
  3. 3. zastar. vzgojiti: svoje otroke je dobro odredil



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek