1. ekspr. ki naredi, povzroči, da kdo postane deležen notranjega miru, sprostitve:pričakoval je odrešilne besede; hrepeneti po odrešilni ljubezni
2. knjiž. rešilen:najti odrešilni izhod; polica je bila za plezalca odrešilna / čakal je odrešilnega spanca; obšla ga je odrešilna misel / napočil je odrešilni dan ♦ rel. Kristusova odrešilna smrt
Dostopnost