1. rel. narediti, da postane človek prost zla in deležen vsega dobrega:odrešiti človeštvo s smrtjo in vstajenjem
2. nav. ekspr. narediti, povzročiti, da kdo preneha biti deležen kakega neprijetnega stanja; rešiti:odrešiti koga skrbi, trpljenja / voda me je odrešila žeje / končno je dijaka odrešil zvonec
3. knjiž. narediti, povzročiti, da kdo postane deležen notranjega miru, sprostitve:njena ljubezen ga je odrešila; ta misel me je odrešila
4. po ljudskem verovanju narediti, da kaj ni več začarano:deček je odrešil kraljično / odrešiti kačo ● evfem. zdaj ga je smrt odrešila po hudem trpljenju je umrl; ekspr. te obveznosti te bom odrešil rešil, oprostil; evfem. bolnega psa je veterinar odrešil neboleče usmrtil
odréšen -a -o:biti odrešen zablod; odrešena kraljična; duša je odrešena velikega bremena / ekspr. odrešena dežela osvobojena