• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

odrítek -tka m (ȋ) 

  1. 1. les. hlod iz spodnjega, najdebelejšega dela debla; koreničnik: obdelati odritek
  2. 2. nar. tolminsko kdor je kje nezaželen, odveč: če je hotel tudi on kaj reči, so ga zmerjali z odritkom / kot nagovor kaj pa delaš tukaj, odritek



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek