• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

odropotáti -ám tudi -óčem dov. (á ȃ, ọ́) 

  1. 1. ekspr. ropotajoč se oddaljiti: tovornjak, vlak odropota; odropotati s postaje proti mestu, po kolovozu / odropotal je z vozičkom na trg / vstal je in odropotal iz sobe; šolarji odropotajo po stopnicah
  2. 2. prenehati ropotati: stroji so odropotali



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek