odséčen -čna -o prid. (ẹ̑) star. odrezav: odsečen človek / odsečen odgovor
● 
zastar. ta človek mi je odsečen zoprn

odséčno prisl.: odsečno reči



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek