• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

odsedéti -ím dov. (ẹ́ í) 

  1. 1. pog. prebiti, preživeti v zaporu: odsedel je deset let; odsedel bo nekaj dni, potem bo izpuščen / ni odsedel vse kazni prestal
  2. 2. redko presedeti: obed je odsedel, kar se je dalo mirno



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek