odstópati -am nedov. (ọ̄) 

  1. 1. prenehavati se prilegati podlagi, biti sprijet z njo: omet na nekaterih mestih že odstopa; skorja je začela odstopati
  2. 2. odpovedovati se opravljanju pomembnejše javne funkcije ali službe: člani predsedstva so začeli drug za drugim odstopati / predsednik je izjavil, da odstopa
  3. 3. navadno v zvezi z od prenehavati vztrajati pri čem, upoštevati kaj: odstopati od svojih načel, navad // prenehavati vztrajati pri uresničitvi česa: odstopati od zahtev // publ. biti neenak v primerjavi s čim: cene odstopajo od lanskega povprečja; to blago odstopa po kvaliteti / po znanju zelo odstopa od drugih veliko več zna



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek