odstrél -a (ẹ̑) 

  1. 1. glagolnik od odstreliti: odstrel skal / odstrel bolnih živali; dovoljenje za odstrel jelena; v lovišču je dva tisoč fazanov za odstrel / gojitveni odstrel odstrel divjadi, ki ni za pleme
     
    ekspr. on je že zrel za odstrel ni več sposoben opravljati svoje funkcije
  2. 2. lov., navadno s prilastkom divjad, ki se ustreli, ubije zlasti zaradi uravnavanja števila: dovoljeni letni odstrel



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek