1. z močnim sunkom spraviti iz neposredne bližine ali v večjo oddaljenost od sebe:ko je pojedel, je odsunil krožnik / odsuniti napadalca; odsunil je njeno roko // z močnim sunkom spraviti z določenega mesta, položaja:odsuniti naoknice, vrata; odsuniti zapah / vrgel je knjigo na tla in jo odsunil z nogo / odsuniti kapo višje na čelo potisniti
2. knjiž. narediti sunkovit gib:udaril je s petami in odsunil z glavo navzgor / odsuniti zgornji del telesa
odsúniti se knjiž.odriniti se:odsunil se je in splaval navzgor; močno se odsuniti; odsuniti se kot vzmet
odsúnjen -a -o:zapah je odsunjen; ekspr. odsunjena vrata v ograji odprta