• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

odškŕniti -em dov., tudi odškrníla (ŕ) 

  1. 1. nav. ekspr. odlomiti, odtrgati: odškrniti košček kruha // nekoliko zmanjšati: pri arondaciji so odškrnili travnik / odškrniti komu zaslužek
  2. 2. knjiž., v zvezi z okno, vrata nekoliko odpreti: odškrniti okno; boječe odškrniti vrata; pren. odškrniti vrata novim idejam
    ●     nar. vzhodno šel je v klet, odškrnil pipo in si natočil odvil

odškŕnjen -a -o: vrata so bila le odškrnjena



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek