Tipkovnice
oduhóviti -im dov. (ọ̄ ọ̑) knjiž. dati čemu značilnosti živega, človeškega: oduhoviti pravljično bitjeoduhóvljen -a -o: oduhovljena narava● star. imeti oduhovljen obraz poduhovljen
Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji
Komentiraj slovarski sestavek
Obvestilo o uporabi piškotkov
Trenutno imate izkljopljeno uporabo ne-nujnih piškotkov.
Ta stran uporablja piškotke. Z nadaljevanjem uporabe te strani soglašate z uporabo nujnih piškotkov. Za ne-nujne piškotke podajte izrecno soglasje.
Več o piškotkih
Dostopnost
Dostopnost