odživéti -ím dov., odžível (ẹ́ í) 

  1. 1. ekspr. prenehati dejavno živeti: zavedal se je, da je že odživel in da mu preostane le še životarjenje // umreti, odmreti: dolgo je živela in nazadnje odživela; pren. to čustvo v njem je že davno odživelo
  2. 2. redko preživeti: vsakdo ima pred seboj dneve, ki jih mora tako ali drugače odživeti

odživèl in odživél -éla -o star.: življenje s starim, odživelim človekom



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek