• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

oglušéti -ím dov. (ẹ́ í) 

  1. 1. postati gluh: na starost je oglušel; popolnoma oglušeti; nastal je tak hrup, da bi skoraj oglušel
  2. 2. redko postati neobčutljiv, brezčuten: prsti so mu oglušeli od mraza

oglušèl in oglušél -éla -o: oglušel otrok; oglušela ušesa



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek