• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

oglušljív -a -o prid. (ī í) oglušujoč: oglušljiv hrup; oglušljivo pokanje, vpitje

oglušljívo prisl.: bobni so oglušljivo zaropotali



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek