• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

ognjár -ja m (á) 

  1. 1. v stari Avstriji podoficirski čin pri artileriji ali nosilec tega čina: postal je ognjar
  2. 2. star. pirotehnik: ognjarji so za praznik pripravili veličasten ognjemet



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek