ognjevít -a -o prid., ognjevítejši (ȋ) 

  1. 1. ki ima veliko življenjsko moč, silo: bil je ognjevit fant; ognjevita plesalka; zdravo, ognjevito dekle / zapreči par ognjevitih, konj / ognjevit ples // ki kaže veliko zavzetost, navdušenost za kaj: ognjevit govornik / navdušil jih je s svojimi ognjevitimi besedami; ognjevite pesmi o svobodi
  2. 2. ekspr. bleščeč, žareč: pogledal je v njene ognjevite oči
    ● 
    ekspr. ognjevito vino močno

ognjevíto prisl.: ognjevito govoriti; množica je ognjevito vzklikala



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek