1. kar nosi, povezuje napravo, objekt in daje osnovno obliko:postaviti trdno ogrodje; leseno, železno ogrodje; ogrodje strehe; ogrodje vozila; ogrodje iz cevi, žic / ostalo je samo še ogrodje barake / nosilno ogrodje // navadno s prilastkom med seboj povezani bistveni sestavni elementi česa:sestaviti ogrodje oddaje o športu; ogrodje zakona / publ. idejno ogrodje stranke
2. trdni oporni deli telesa:poškodovati ogrodje; apnenčasto, koščeno ogrodje; ogrodje iz kremenastih iglic / del telesnega ogrodja ♦zool. osno ogrodje hrbtenica z rebri in lobanja vretenčarjev