ojáčenje -a (ȃknjiž. 

  1. 1. utrditev, okrepitev, povečanje: gibanje je povzročilo ojačenje mišice
     
    elektr. ojačenje napetosti
  2. 2. dodatna vojaška enota, dana v pomoč; okrepitev: poslali so ojačenje



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek