• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

ojáčenje -a s (ȃ) knjiž. 

  1. 1. utrditev, okrepitev, povečanje: gibanje je povzročilo ojačenje mišice
    ♦     elektr. ojačenje napetosti
  2. 2. dodatna vojaška enota, dana v pomoč; okrepitev: poslali so ojačenje



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek