• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

oklépnik -a m (ẹ̑) 

  1. 1. oklepno vozilo: pripeljal se je z oklepnikom; težki oklepniki
  2. 2. nekdaj vojak z oklepom: srednjeveški vitez oklepnik / mimo so jezdili oklepniki kirasirji



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek