• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

okljúk -a m (ȗ) knjiž. ovinek, zavoj: cestni okljuk / po okljukih sta se spustila s hriba
♦ geogr. močna vijuga reke; meander



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek