• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

ôklo -a s (ó) 

  1. 1. alp. ostri del cepina ali lednega kladiva: zasaditi oklo v sneg
  2. 2. zastar. okel: slon si je zlomil oklo / mrožje oklo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek