óknica in ôknica -e ž (ọ̄; ō) 

  1. 1. okensko krilo: natakniti oknico na okenski okvir; kitanje šip v oknicah
  2. 2. nav. mn. priprava na zunanji strani okna za zatemnjevanje, zapiranje okenske odprtine: odpreti, zapreti oknice; zeleno pobarvane oknice



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek