• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

okobáliti -im dov. (ā ȃ) redko okobal sesti: okobaliti konja / otrok je okobalil klopco
♦ alp. okobaliti greben



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek